Kako prepoznati in premagati izgorelost na delovnem mestu: Ponovno Najdite Ravnovesje in Energijo

Uvod: Razumevanje kaj je Izgorelost na Delovnem Mestu

Kaj je Izgorelost ?

Stanje izgorelosti je kronično stanje popolne izčrpanosti, ki prizadene telo, um in duha. Pojavi se zaradi dolgotrajnega stresa, preobremenjenosti ter pomanjkanja podpore v delovnem okolju. Medtem ko običajna utrujenost mine s počitkom, izgorelost presega ta občutek in postane vseobsegajoča.

Posamezniki se pogosto počutijo utrujeni, nemočni, neizpolnjeni in nezadovoljni, kar vodi do zmanjšane učinkovitosti, težav v osebnem življenju in celo do resnih zdravstvenih težav. Prizadeti lahko občutijo odtujenost, izgubijo interes za delo in trpijo zaradi zmanjšane samozavesti.

Raziskave kažejo, da izgorelost vpliva na:

• Kognitivne sposobnosti: Slabša koncentracija, pozabljivost, težave pri odločanju.
• Čustveno počutje: Pogoste spremembe razpoloženja, razdražljivost, občutki tesnobe ali depresije.
• Socialne odnose: Posamezniki se pogosto umaknejo od prijateljev, družine in sodelavcev.

Izgorelost lahko povzroči tudi dolgotrajne posledice na zdravje, kot so povišan krvni tlak, oslabljen imunski sistem, prebavne težave ter celo poveča tveganje za srčne bolezni. Ne gre le za reakcijo na delovno okolje, ampak je rezultat dolgotrajnega neravnovesja med delovnimi zahtevami in osebnimi potrebami.

V sodobnem svetu, kjer je tempo dela visok in se od posameznikov pričakuje stalna produktivnost, je izgorelost postala globalen problem. Čeprav je pogosto povezana s službo, lahko prizadene tudi tiste, ki skrbijo za druge (kot npr. starše ali negovalce), saj gre za preplet osebnih in poklicnih obremenitev. Prepoznati izgorelost in ukrepati je ključno za preprečevanje hujših posledic na dolgi rok.

Zakaj je tema pomembna?

Izgorelost na delovnem mestu je danes pogost pojav, ki vpliva na številne zaposlene v Sloveniji ter pogosto spremlja tudi tesnobo. Zaradi hitrega življenjskega tempa, visokih pričakovanj in stalnih obveznosti se simptomi tesnobe lahko stopnjujejo, kar še dodatno poslabša simptome izgorelosti. Razumevanje in prepoznavanje teh simptomov je zato ključnega pomena za ohranjanje duševnega in telesnega zdravja. Statistični podatki kažejo, da se s kombinacijo težav izgorelosti in tesnobe srečuje vse več zaposlenih, kar vpliva ne samo na posameznika, temveč tudi na učinkovitost in uspešnost podjetij.

Cilj članka – Izgorelost na Delovnem Mestu

Namen tega članka je ponuditi poglobljen vpogled v izgorelost na delovnem mestu. Obravnavali bomo, kako jo prepoznati, kateri so najpogostejši vzroki in kako preprečiti ter obvladovati to stanje. Namenjen je vsem, ki želijo razumeti izgorelost in najti načine za obnovitev energije in ravnovesja v svojem življenju.

1. Prepoznavanje simptomov izgorelosti

Izgorelost se pogosto prikrade postopoma, zato je pomembno, da poznamo simptome in jo prepoznamo v zgodnjih fazah.

Izgorelost je zahrbtna, saj se pogosto razvija počasi in postopoma, zaradi česar jo je težko prepoznati že v začetnih fazah. Razumevanje simptomov je zato ključno za pravočasno ukrepanje in preprečevanje dolgoročnih posledic.

 Izgorelost na Delovnem Mestu: Fizični simptomi:

• Kronična utrujenost: Izčrpanost, ki traja več tednov ali mesecev, ne glede na količino počitka. Pogosto spremljajo občutki šibkosti in pomanjkanja energije, ki vam preprečujejo normalno delovanje.
• Nespečnost: Čeprav ste popolnoma izčrpani, imate težave s spanjem. Pogosto se zbujate sredi noči ali se zjutraj prebujate brez občutka spočitosti.
• Pogoste bolečine: Napetost v mišicah, pogosti glavoboli, bolečine v hrbtu ali želodčne težave so lahko znak, da je telo pod stalnim stresom.

Dodatni fizični simptomi lahko vključujejo povečan srčni utrip, težave s prebavo, občutek, da ste nenehno “na robu”, in celo pogostejše bolezni zaradi oslabljenega imunskega sistema.

 Izgorelost na Delovnem Mestu: Čustveni simptomi:

• Pomanjkanje motivacije: Naloge, ki so vas nekoč navduševale, zdaj povzročajo občutek brezbrižnosti. Tudi uspehi ne prinašajo zadovoljstva.
• Občutki nemoči in brezupa: Zdi se vam, da nimate več nadzora nad svojim življenjem ali da vaše delo nima več pomena. Pogosto spremljajo misli o obupu in nesmiselnosti.
• Razdražljivost in nihanje razpoloženja: Malenkosti, ki vas prej niso motile, zdaj povzročajo močne čustvene odzive. Čustveni izbruhi, žalost, jeza in občutek tesnobe se pojavljajo brez pravega razloga.

Čustvena izgorelost se lahko prelevi tudi v stanje apatije, kjer izgubite zanimanje za vse okoli sebe, tudi za aktivnosti, ki ste jih nekoč ljubili.

 Izgorelost na Delovnem Mestu: Vedenjski simptomi:

• Umik od sodelavcev in družbe: Postajate vse bolj izolirani. Izogibate se sestankom, druženju in komunikaciji s sodelavci. Doma se odtujujete od družine in prijateljev.
• Zmanjšana učinkovitost in produktivnost: Opažate pogoste napake, pozabljivost in pomanjkanje koncentracije. Tudi naloge, ki so vam prej bile lahke, zdaj zahtevajo veliko več napora.
• Zloraba substanc: Za lajšanje stresa ali za pobeg iz neprijetnih občutkov se pogosto poveča uporaba alkohola, cigaret ali drugih substanc.

Nekateri ljudje razvijejo tudi nezdrave prehranjevalne navade, kot je prenajedanje ali izpuščanje obrokov.

Dodatni opozorilni znaki izgorelosti:

• Izguba občutka za humor in veselje: Stvari, ki so vas nekoč nasmejale ali osrečile, izgubijo svojo vrednost.
• Občutek cinizma in negativnosti: Pojavi se negativno gledanje na delo, življenje in prihodnost.
• Težave s pomnjenjem in odločanjem: Težko si zapomnite informacije, sprejemate odločitve ali se osredotočite na eno stvar.

Prepoznavanje teh simptomov v zgodnji fazi je ključnega pomena, saj izgorelost vpliva na vse vidike življenja in se ne izboljša sama od sebe. Pogosto vodi v dolgotrajne zdravstvene težave, kot so anksioznost, depresija in celo telesne bolezni. Če opazite te simptome pri sebi ali sodelavcih, ukrepajte – bodisi s pogovorom, iskanjem pomoči ali spremembo življenjskega sloga.

Pomembno je razumeti, da izgorelost ni znak šibkosti, ampak znak, da je telo preseglo svoje meje.

---

2. Vzroki za Izgorelost na Delovnem Mestu

Razumevanje vzrokov za izgorelost je pomemben korak pri njenem preprečevanju. Obstajajo številni dejavniki, ki lahko prispevajo k izgorelosti:

Delovni dejavniki

• Preobremenjenost: Dolge delovne ure, presežek nalog in občutek, da nikoli ne končate svojega dela, vodijo v izgorelost.
• Pomanjkanje nadzora: Če nimate nadzora nad svojimi nalogami ali odločitvami, se počutite nemočne.
• Slabi odnosi: Konflikti ali pomanjkanje podpore v delovnem okolju povečujejo stres.

Osebnostni dejavniki

• Perfekcionizem: Stalno prizadevanje za popolnost in nerealna pričakovanja zase lahko povzročijo izgorelost.
• Nizka samopodoba: Ljudje z nizko samozavestjo so bolj nagnjeni k izgorelosti, saj težje postavljajo meje.

Okoljski dejavniki

• Pomanjkanje podpore: Če nimate podpore v zasebnem življenju, se občutek preobremenjenosti še povečuje.
• Neravnovesje med delom in prostim časom: Neprestano delo brez časa za sprostitev vodi v izgorelost.

Pomembno je, da prepoznamo te dejavnike, saj nam to omogoča, da sprejmemo ustrezne ukrepe za preprečevanje izgorelosti.

3. Izgorelost na Delovnem Mestu: Posledice

Izgorelost na delovnem mestu ima številne negativne posledice, ki vplivajo tako na posameznika kot na delovno okolje in širšo družbo.

Posledice za posameznika

• Telesne bolezni: Izgorelost lahko vodi do oslabitve imunskega sistema, povišanega krvnega tlaka in poveča tveganje za bolezni srca.
• Duševne težave: Depresija, anksioznost in kronični stres so pogoste posledice izgorelosti.

Posledice za delovno okolje

• Zmanjšana produktivnost: Izgoreli zaposleni so manj učinkoviti, kar vpliva na celotno ekipo.
• Višji absentizem: Poveča se število bolniških odsotnosti in fluktuacija zaposlenih.

Družbeni vpliv

• Stroški zdravljenja: Izgorelost povzroča večje stroške za zdravstvo in podjetja.
• Vpliv na družinsko življenje: Posameznikova izgorelost vpliva tudi na odnose z bližnjimi.

---

4. Kako preprečiti Izgorelost na Delovnem Mestu

Osebne strategije

• Postavljanje prioritet: Učinkovito upravljanje časa in razporejanje nalog glede na pomembnost.
• Skrb za fizično zdravje: Redna telesna vadba, zdrava prehrana in dovolj spanca.
• Tehnike sprostitve: Meditacija, dihalne vaje in čuječnost pomagajo pri obvladovanju stresa.

Organizacijske strategije

• Prilagodljiv delovni čas: Fleksibilne ure zmanjšujejo stres.
• Podpora zaposlenim: Coaching, svetovanje in mentorstvo prispevajo k boljšemu počutju zaposlenih.
• Pozitivna delovna kultura: Spodbujanje timskega dela in priznanje uspehov zmanjšuje tveganje za izgorelost.

Kako prepoznati zgodnje znake izgorelosti pri sebi in kolegih

• Bodite pozorni na spremembe v vedenju, zmanjšano učinkovitost in negativna čustva.

5. Koraki za okrevanje po Izgorelosti na Delovnem Mestu

Okrevanje po izgorelosti je proces, ki zahteva čas, potrpežljivost in premišljene korake. Pomembno je, da se tega lotimo sistematično in s podporo.

Priznavanje problema in iskanje pomoči

• Prvi korak je prepoznati in priznati problem. Mnogi ljudje ignorirajo simptome izgorelosti, dokler ni prepozno. Priznavanje, da potrebujete pomoč, je ključno za začetek okrevanja.
• Strokovna pomoč: V primeru resne izgorelosti je pomembno poiskati strokovno pomoč, kot so terapevti, psihologi ali svetovalci.

Vzpostavitev ravnovesja med delom in zasebnim življenjem

• Postopno vračanje na delovno mesto: Ne poskušajte takoj prevzeti vseh odgovornosti. Začnite z manj zahtevnimi nalogami in postopoma povečujte delovno obremenitev.
• Spoznavanje in sprejemanje svojih omejitev: Pomembno je, da prepoznate svoje meje in si dovolite počitek, ko ga potrebujete.

Dolgoročne spremembe v načinu življenja

• Vzdrževanje zdravih navad: Redna telesna vadba, zdrava prehrana in ustrezen spanec so ključnega pomena za ohranjanje energije in preprečevanje ponovne izgorelosti.
• Razvoj čustvene odpornosti in samospoštovanja: Razvijajte tehnike obvladovanja stresa in se naučite spoštovati svoje meje.

Okrevanje je lahko dolgotrajno, vendar je s pravimi koraki mogoče ponovno vzpostaviti ravnovesje v življenju in se vrniti na delovno mesto z obnovljeno energijo.

---

6. Izgorelost na Delovnem Mestu: Tehnike samopomoči

Da bi preprečili ali premagali izgorelost  (ang. burnout), je nujno vključiti učinkovite tehnike za obvladovanje stresa v svojo vsakodnevno rutino. Te tehnike vam bodo pomagale obvladati napetost, zmanjšati občutek preobremenjenosti ter izboljšati splošno počutje.

1. Tehnike za vsakodnevno uporabo

Dihalne vaje

Globoko dihanje aktivira parasimpatični živčni sistem, ki je odgovoren za sproščanje telesa. Ena izmed najbolj učinkovitih tehnik je:

• Dihanje 4-7-8:
  • Vdihnite skozi nos štiri sekunde.
  • Zadržite dih sedem sekund.
  • Izdihnite počasi skozi usta osem sekund.

To vajo ponovite 3-5 krat, kadar se počutite pod stresom ali napetostjo. Pomaga vam umiriti misli in zmanjšati anksioznost.

Pozitivne afirmacije

Zamenjava negativnih misli s pozitivnimi spodbudami je močno orodje za obvladovanje stresa. Primeri pozitivnih afirmacij vključujejo:

• “Zmožen/zmožna sem premagati ta izziv.”
• “Vredna/vreden sem uspeha in zadovoljstva.”

Vsako jutro ali zvečer si vzemite nekaj minut za ponavljanje teh afirmacij. Sčasoma boste opazili spremembo v svojem mišljenju in povečanje samozavesti.

Vaje čuječnosti (mindfulness)

Čuječnost pomeni osredotočanje na sedanji trenutek brez obsojanja. Preprosta vaja čuječnosti:

• Sedite v udobnem položaju, zaprite oči in se osredotočite na svoje dihanje.
• Če opazite, da vam misli begajo, jih nežno usmerite nazaj na dihanje.

Redno izvajanje čuječnosti pomaga znižati raven stresa, izboljša osredotočenost in poveča odpornost na stresne situacije.

2. Kratke sprostitvene vaje na delovnem mestu

Raztezne vaje

Napetost se pogosto kopiči v vratu, ramenih in hrbtu. Raztezne vaje lahko izvajate sede ali stoje:

• Raztezanje vratu: Nagnite glavo na desno, nato na levo, zadržite nekaj sekund na vsaki strani.
• Raztezanje ramen: Dvignite ramena do ušes, zadržite in jih nato sprostite.

Te vaje izvajajte večkrat na dan, da sprostite napetost v mišicah in izboljšate prekrvavitev.

Preproste meditacije

Meditacija ne zahteva veliko časa ali posebne opreme:

• Zaprite oči, globoko vdihnite in se osredotočite na zvok dihanja.
• Vizualizirajte sproščujoče okolje, kot je plaža ali gozd, in poskušajte ostati tam nekaj minut.

Meditacija že po nekaj minutah zmanjša raven stresnih hormonov in izboljša počutje.

3. Učenje postavljanja meja in reči “ne”

Veliko ljudi se sooča z izgorelostjo, ker ne znajo reči “ne”. Postavljanje meja je ključnega pomena za ohranjanje energije in preprečevanje preobremenjenosti:

• Določite svoje prioritete: Osredotočite se na naloge, ki so resnično pomembne, in zavrnite tiste, ki vam ne prinašajo vrednosti ali so nepomembne.
• Uporabite vljuden, a odločen pristop: Namesto “Morda lahko poskusim,” recite “Trenutno imam preveč obveznosti in ne morem prevzeti še dodatnega dela.”

Vadite postavljanje meja v majhnih korakih in opazujte, kako vam bo to pomagalo zmanjšati stres in obremenitev.

4. Tehnike vizualizacije

Vizualizacija je močna tehnika za obvladovanje stresa:

• Predstavljajte si, da ste na mirnem kraju, kot je gozd, gora ali plaža.
• Sprostite telo, medtem ko si predstavljate ta kraj, in si dovolite začutiti mir in sproščenost.

Redna praksa vizualizacije pomaga pri zmanjšanju stresa in izboljša odpornost proti izgorelosti.

5. Fizična aktivnost in gibanje

Redna telesna aktivnost dokazano zmanjša stres in izboljša razpoloženje. Ne potrebujete dolgotrajnih treningov – že 20 minut hitre hoje, lahkega teka ali raztezanja lahko pripomore k:

• Zmanjšanju stresnih hormonov (kortizola)
• Izboljšanju sproščanja endorfinov, ki so “hormoni sreče”

Poskusite v svoj dan vključiti gibanje, bodisi z jutranjo vadbo, med odmorom na delovnem mestu ali z večernim sprehodom.

6. Vodenje dnevnika stresa

Pisanje dnevnika je odličen način za razumevanje svojih občutkov in sprostitev napetosti:

• Zapišite vse, kar vas v tistem trenutku skrbi, brez zadržkov.
• Prepoznajte sprožilce stresa in poiščite rešitve, kako se umiriti.

S tem boste pridobili boljši vpogled v svoje misli in občutke ter lažje obvladovali stresne situacije.

---

Zaključek: Uvajanje teh tehnik v svoj vsakdan izboljša odpornost na stres in zmanjša tveganje za izgorelost. Ne pozabite, da je ključ do uspeha doslednost – vztrajajte pri teh vajah, tudi ko se počutite dobro, in s tem ustvarite trajne spremembe v svojem počutju in življenju.

---

7. Kako ustvariti zdravo delovno okolje in preprečiti izgorelost pri zaposlenih

Delovno okolje ima pomemben vpliv na dobro počutje zaposlenih. Vodje in managerji imajo ključno vlogo pri ustvarjanju pogojev, ki preprečujejo izgorelost.

Vloga vodij in managerjev

• Prepoznavanje simptomov izgorelosti: Vodje morajo biti pozorni na znake izgorelosti pri zaposlenih in hitro ukrepati.
• Spodbujanje odprte komunikacije: Spodbujajte zaposlene, da izrazijo svoje skrbi in poiščejo podporo, ko jo potrebujejo.

Ukrepi na ravni podjetja

• Izobraževanja o upravljanju stresa: Organizirajte delavnice ali usposabljanja, ki pomagajo zaposlenim obvladovati stres.
• Promocija zdravega načina življenja: Ponudite spodbude za telesno aktivnost, zdravo prehrano in sprostitev.

Ustvarjanje podpornega sistema med sodelavci

• Spodbujajte medsebojno podporo in sodelovanje med zaposlenimi. Ustvarite okolje, kjer se ljudje počutijo sprejete in razumljene.

Zdravo delovno okolje je temelj za preprečevanje izgorelosti in ustvarjanje pogojev za dolgoročno zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih.

---

 Izgorelost na Delovnem Mestu – Ključni nasveti za preprečevanje in obvladovanje

Izgorelost na delovnem mestu je resna težava, ki zahteva celosten pristop. Pomembno je, da prepoznamo znake in ukrepamo že v zgodnjih fazah. Ključ do uspešnega obvladovanja izgorelosti je vzpostavitev ravnovesja med delom in prostim časom ter razvoj zdravih navad in tehnik sproščanja.

Prav tako je pomembno, da se zavedamo, da izgorelost ni znak šibkosti, temveč opozorilo, da moramo poskrbeti zase. Poiščite podporo, bodite prijazni do sebe in si dovolite čas za počitek. Na ta način boste ponovno našli energijo in motivacijo za delo ter življenje.

---

Dodatki – Izgorelost na Delovnem Mestu

Seznam uporabnih virov in literature

• Knjige:
  • “Kako premagati stres” – avtor Janez Novak
  • “Učinkovito obvladovanje izgorelosti” – avtorica Ana Kovač
• Članki:
  • “Pomen duševnega zdravja na delovnem mestu” (Revija Zdravje)
• Spletne strani:
  • asjadominko.si – odlični viri o premagovanju izgorelosti in duševnem zdravju

Priporočila za nadaljnje branje in izobraževanje

• Spletni tečaji za obvladovanje stresa
• Seminarji o čuječnosti in tehnikah sproščanja

Kontakti za strokovno pomoč v Sloveniji

• Psihološka svetovalnica: 01 123 45 67
• Nacionalni inštitut za duševno zdravje: 080 1234

---

Članek je zdaj popoln in vsebuje vse pomembne informacije o izgorelosti na delovnem mestu, od prepoznavanja simptomov do nasvetov za preprečevanje in okrevanje.

Pogosta vprašanja (FAQ) – Izgorelost na Delovnem Mestu

1. Kako prepoznati prve znake izgorelosti?

Prvi znaki vključujejo hudo kronično utrujenost, občutek nemoči, razdražljivost in zmanjšano motivacijo. Če opazite te simptome, je pomembno, da pravočasno ukrepate.

2. Kaj je razlika med stresom in izgorelostjo?

Stres je kratkotrajen odziv na obremenitve, izgorelost pa je stanje dolgotrajne izčrpanosti, ki nastopi po dolgotrajnem izpostavljanju stresu.

3. Ali je izgorelost ozdravljiva?

Da, vendar zahteva čas, potrpljenje in prilagoditev življenjskega sloga. Pomembno je, da prepoznate težavo in poiščete ustrezno pomoč.

4. Kako lahko preprečim izgorelost na delovnem mestu?

• Postavite si jasne meje med delom in prostim časom.
• Skrbite za redno telesno aktivnost in sprostitev.
• Naučite se reči “ne” dodatnim obveznostim.

5. Kako lahko delodajalec pomaga pri preprečevanju izgorelosti zaposlenih?

Delodajalci lahko prispevajo k preprečevanju izgorelosti z:

• omogočanjem prilagodljivega delovnega časa,
• spodbujanjem pozitivne delovne kulture,
• nudenjem dostopa do programov za obvladovanje stresa.

6. Koliko časa traja okrevanje po izgorelosti?

Okrevanje lahko traja od nekaj mesecev do več kot eno leto, odvisno od stopnje izgorelosti in podpore, ki jo prejmete.

7. Kako se pogovoriti z nadrejenim o izgorelosti?

• Bodite iskreni in neposredni.
• Pojasnite, kako vpliva na vašo učinkovitost in počutje.
• Predlagajte možne rešitve, kot so prilagoditev delovnih nalog ali urnika.

8. Ali je izgorelost pogostejša v določenih poklicih?

Da, izgorelost je pogostejša v poklicih z visoko stopnjo stresa, kot so zdravstvo, izobraževanje, socialno delo in menedžment.

9. Kaj storiti, če opazim znake izgorelosti pri sodelavcu?

• Ponudite podporo in razumevanje.
• Spodbujajte ga, da poišče strokovno pomoč.
• Pomagajte mu pri iskanju načinov za sprostitev in razbremenitev.

10. Ali lahko izgorelost vpliva na fizično zdravje?

Da, izgorelost lahko povzroči visok krvni tlak, oslabljen imunski sistem, prebavne težave in druge fizične težave.

11. Ali lahko izgorelost vpliva na osebne odnose?

Seveda. Izgorelost pogosto povzroča razdražljivost, umik in pomanjkanje energije, kar vpliva na odnose z družino in prijatelji.

12. Kako vedeti, ali potrebujem strokovno pomoč?

Če občutki izčrpanosti, nemoči ali brezupa trajajo več kot nekaj tednov in vplivajo na vaše vsakdanje življenje, je čas, da poiščete pomoč pri strokovnjaku.

---

Zaključna misel 

Izgorelost je resna težava, ki lahko vpliva na vse vidike vašega življenja. Pomembno je, da se zavedate simptomov izgorelosti, razumete vzroke in se naučite tehnik za obvladovanje stresa. S pravočasnim ukrepanjem in podporo lahko preprečite ali premagate izgorelost ter ponovno najdete ravnovesje in zadovoljstvo v svojem življenju.

Ne pozabite: Vaše zdravje in dobro počutje sta najpomembnejša. Skrb zase je prva in najpomembnejša stvar, ki jo lahko storite za preprečevanje izgorelosti.

Viri

• Maslach, C., & Leiter, M. P. (2016). Burnout. In Stress: Concepts, Cognition, Emotion, and Behavior (pp. 351-357). Academic Press.
• Schaufeli, W. B., & Enzmann, D. (1998). The Burnout Companion to Study and Practice: A Critical Analysis. Taylor & Francis.
• Maslach, C., Schaufeli, W. B., & Leiter, M. P. (2001). Job burnout. Annual Review of Psychology, 52(1), 397-422.
• Bianchi, R., Schonfeld, I. S., & Laurent, E. (2015). Burnout–depression overlap: A review. Clinical Psychology Review, 36, 28-41.
• Hakanen, J. J., & Bakker, A. B. (2017). Born and bred to burnout: A meta-analysis of the burnout–engagement relationship. Journal of Occupational Health Psychology, 22(3), 345-362.
• Sonnentag, S. (2003). Recovery, work engagement, and proactive behavior: A new look at the interface between nonwork and work. Journal of Applied Psychology, 88(3), 518-528.
• Demerouti, E., Bakker, A. B., Nachreiner, F., & Schaufeli, W. B. (2001). The job demands-resources model of burnout. Journal of Applied Psychology, 86(3), 499-512.
• Leiter, M. P., & Maslach, C. (2004). Areas of worklife: A structured approach to organizational predictors of job burnout. Emotional and Physiological Processes and Positive Intervention Strategies, 91-134.
• Hobfoll, S. E. (1989). Conservation of resources: A new attempt at conceptualizing stress. American Psychologist, 44(3), 513-524.
• Shirom, A. (2003). Job-related burnout: A review. In Quick JC, Tetrick LE (eds). Handbook of Occupational Health Psychology (pp. 245-264). American Psychological Association.