Kaj je korekcija štrlečih ušes?

Korekcija štrlečih ušes, znan tudi kot otoplastika, je kirurški postopek, ki se uporablja za popravljanje izrazito štrlečih ali odmaknjenih ušes. Ta postopek je namenjen izboljšanju estetskega videza ušes in ponovni vzpostavitvi njihovega naravnega položaja v skladu z obrazom. Otoplastika je relativno preprosta in varna kozmetična operacija, ki se pogosto izvaja pri otrocih in odraslih.

Med postopkom otoplastike kirurg naredi majhen zarez na hrustancu zadnjega dela ušesa, da ga oblikuje in pritrdi bliže glavi. Nato se odstrani presežno tkivo in ušesa se pritrdijo v novem položaju z uporabo šivov. Če je potrebno, se lahko izvede tudi drugačna oblika kirurškega posega, odvisno od specifičnih potreb in anatomske strukture ušes.

Otoplastika se izvaja pod lokalno ali splošno anestezijo, odvisno od starosti pacienta in obsega posega. Postopek traja običajno eno do dve uri, odvisno od kompleksnosti popravka.

Otoplastika je poseg, ki ima pozitivne učinke na samozavest in samopodobo posameznika, zlasti pri otrocih, ki so lahko tarča posmeha ali nezaželenih komentarjev zaradi nepravilnosti ušes. Povečana samozavest lahko vpliva na različna področja življenja, vključno s socialnimi interakcijami in samopredstavitvijo.

Kandidati za otoplastiko so lahko otroci, starejši od 5 let, in odrasli, ki imajo izrazito štrleča ušesa ali druge nepravilnosti ušesne oblike. Pomembno je, da so kandidati za poseg fizično zdravi in dobro informirani o pričakovanih rezultatih ter morebitnih tveganjih in zapletih.

Po operaciji se na ušesa namesti obveza, ki pomaga podpirati in zaščititi novo oblikovano tkivo. Bolniki običajno doživljajo manjše nelagodje in bolečino po posegu, vendar je to običajno obvladljivo s protibolečinskimi zdravili.

Rezultati otoplastike so dolgotrajni in pacienti lahko uživajo v izboljšanem estetskem videzu ušes skozi celo življenje. Po zdravljenju se rane običajno hitro zacelijo, in po nekaj tednih lahko bolniki ponovno v celoti uživajo v svojem vsakdanjem življenju, pri čemer se izogibajo le težjim fizičnim aktivnostim, ki bi lahko vplivale na zdravljenje.