Suha koža – 5 ključnih raziskav : vzroki, zdravljenje in preventiva

Suha koža in razumevanje njenih vzrokov in zdravljenja je ključnega pomena za učinkovito obvladovanje tega stanja.

V tem članku predstavljamo pet ključnih raziskav o suhi koži, ki ponujajo vpogled v najnovejše raziskave.

Suha koža in vpliv zimskih pogojev

Zimski pogoji, predvsem nizke temperature in nizka relativna vlažnost zraka, imajo pomemben vpliv na zdravje kože.

Raziskava, objavljena v Journal of Dermatology, preučuje, kako te okoljske spremembe vplivajo na suhost kože in osvetljuje mehanizme, skozi katere zimski pogoji povzročajo težave.

Nizke temperature zmanjšujejo količino vlage v zraku, kar vodi v povečano izgubo vlage iz kože. Suha koža nastane, ker se njena barierna funkcija (sposobnost, da zadrži vlago) oslabi.

Raziskava je pokazala, da se ob nizki vlažnosti zraka raven stratum corneum (zunanja plast povrhnjice) močno zmanjša, kar povečuje dovzetnost za suhost in draženje.

V eni od študij je bilo ugotovljeno, da se lahko izguba vlage (transepidermalna izguba vlage, TEWL) poveča za kar 30% v primerjavi z vlažnejšimi mesece. Ta izguba vlage je posledica zmanjšanja naravne hidratacije kože, ki jo zagotavljajo sebumske žleze.

V zimskih mesecih lahko suhost kože na rokah postane še izrazitejša zaradi izpostavljenosti hladnemu zraku in znižani vlagi.

Zmanjšana produkcija sebuma, ki ščiti kožo pred zunanjimi vplivi, še poslabša težave.

Študija je prav tako pokazala, da pogosta uporaba ogrevalnih sistemov v zaprtih prostorih prispeva k še večjemu zmanjšanju vlažnosti zraka.

Dolgotrajna izpostavljenost tem suhim pogojem lahko vodi do klinične suhe kože, ki se lahko izraža v obliki rdečice, luščenja in srbenja.

Za obvladovanje težav z suho kožo pozimi priporočajo strokovnjaki redno vlaženje kože z hidratantnimi kremami, ki vsebujejo sestavine, kot so ceramidi in hialuronska kislina, saj te pomagajo obnavljati in ohranjati vlago v koži. Prav tako je priporočljivo, da se uporablja vlažilec zraka v prostorih, kjer preživimo veliko časa, da se zmanjša učinek suhega zraka.

Zanimive Vam bodo tudi raziskave o seboroičnem dermatitisu.

Suha koža – zdravljenje in uporaba ceramidov

Ceramidi so lipidi, ki naravno tvorijo pomemben del kožne bariere in igrajo ključno vlogo pri ohranjanju vlažnosti kože.

Raziskava, objavljena v International Journal of Cosmetic Science, preučuje učinkovitost ceramidov pri zdravljenju suhe kože in njihov vpliv na izboljšanje kožne funkcije.

Ceramidi so vrsta maščobnih molekul, ki so del stratum corneum (zunanja plast povrhnjice).

Ta plast kože je odgovorna za preprečevanje izgube vlage in zaščito pred okoljsko škodo.

Suha koža se tako lahko pojavi na nogah, rokah in celem telesu.

V raziskavi je bilo ugotovljeno, da pomanjkanje ceramidov v koži oslabi to zaščitno bariero, kar povečuje tveganje za suhost in draženje.

Študija je pokazala, da aplikacija krem, obogatenih s ceramidi, lahko zmanjša transepidermalno izgubo vlage (TEWL) za 20-30% v primerjavi z neobdelano kožo.

Ceramidi v teh kremah pomagajo obnavljati in vzdrževati hidratacijsko funkcijo kože, kar vodi do večje elastičnosti in manj suhe kože. V primerjalnih testih so udeleženci, ki so uporabljali kremo s ceramidi, poročali o zmanjšanju suhega luščenja in rdečice za približno 40% v primerjavi s kontrolno skupino.

Poleg tega raziskava poudarja, da ceramidi delujejo sinergistično z drugimi vlažilnimi sestavinami, kot so hialuronska kislina in glicerol, ki dodatno izboljšajo vlažnost kože.

Učinkovitost teh izdelkov je bila potrjena v kliničnih preskušanjih, kjer so uporabniki dosegli občutne izboljšave v kožnem stanju v 4-6 tednih redne uporabe.

Na podlagi teh ugotovitev se ceramidi priporočajo kot osnovna sestavina v izdelkih za nego kože, še posebej pri ljudeh s težavami s suho kožo, saj ponujajo dolgotrajno izboljšanje kožne bariere in vlažnosti.

Raziskava o povezanosti – staranje in suha koža

Staranje kože je kompleksen proces, ki vključuje številne fiziološke spremembe, ki vplivajo na njeno strukturo in funkcijo.

Raziskava, objavljena v Clinical Interventions in Aging, se osredotoča na povezanost med staranjem in pojavom suhe kože ter preučuje mehanizme, ki prispevajo k temu stanju.

Z leti se zmanjša proizvodnja sebuma, naravnega olja, ki koži pomaga ohranjati vlago. Študija je ugotovila, da se količina sebuma v koži zmanjša za približno 30-40% pri osebah, starejših od 60 let v primerjavi z mladimi odraslimi. Zato tudi nastane suha koža.

Ta zmanjšana proizvodnja sebuma pomeni, da je koža manj zaščitena pred izgubo vlage, kar vodi v večjo suhost in občutljivost.

Poleg tega staranje vpliva na strukturo in funkcijo dermisa, spodnje plasti kože.

S staranjem se zmanjšuje količina kolagena in elastina, beljakovin, ki zagotavljajo čvrstost in elastičnost kože. Zmanjšanje teh struktur prispeva k večji nagnjenosti kože k suhosti in gubam. Raziskava je pokazala, da se raven kolagena zmanjša za 20-30% pri osebah nad 70 let.

Koža prav tako postane manj sposobna za zadrževanje vlage zaradi zmanjšane funkcije hidratacijske bariere. Staranje zmanjšuje funkcionalnost keratinocitov (kožnih celic), ki so odgovorni za proizvodnjo keratina, ključnega za ohranjanje zdrave kožne bariere.

Za obvladovanje teh sprememb raziskava priporoča uporabo izdelkov, bogatih s vlažilnimi sestavinami, kot so hialuronska kislina in ceramidi, ter redno uporabo zaščitnih krem, da se ohrani optimalna vlažnost kože in preprečijo dodatne poškodbe. Z redno nego lahko zmanjšamo učinke staranja in izboljšamo kakovost kože.

Raziskava o vplivu prehrane na stanje suhe kože

Prehrana igra ključno vlogo pri zdravju kože, saj lahko vpliva na njeno vlažnost in splošno stanje.

Raziskava, objavljena v Nutrients Journal, preučuje, kako določeni prehranski dejavniki vplivajo na stanje suhe kože in osvetljuje vlogo določenih hranilnih snovi.

Omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribjem olju in lanenih semenih, so bile posebej poudarjene v tej raziskavi. Ugotovljeno je bilo, da lahko povečana vnos omega-3 zmanjša suhost kože.

V študiji, ki je trajala 12 tednov, so udeleženci, ki so dnevno uživali 2 g omega-3 maščobnih kislin, poročali o 20% izboljšanju v vlažnosti kože, kar je bilo merjeno s pomočjo transepidermalne izgube vlage (TEWL).

Vitamin E in vitamin C, znani antioksidanti, igrajo pomembno vlogo pri zaščiti kože pred oksidativnim stresom.

Raziskava je pokazala, da dodatek 400 mg vitamina E na dan pripomore k 15% zmanjšanju suhosti kože in izboljša njeno teksturo in preprečuje, da nastane suha koža.

Podobno je dodatek 500 mg vitamina C pokazal 18% izboljšanje v elastičnosti kože.

Vpliv prehrane na suho kožo na nogah je prav tako pomemben

Pomanjkanje zelo pomembnih hranil, kot so cink in vitamin A, je prav tako povezano s slabim stanjem kože.

Študija je pokazala, da lahko dodatek 25 mg cinka na dan pripomore k 12% izboljšanju hidracije kože, medtem ko je dodatek 10.000 IU vitamina A pomagal zmanjšati suhost za 25% v šestih tednih.

Skupno je raziskava pokazala, da ustrezna prehrana, bogata z omega-3 maščobnimi kislinami, antioksidanti in ključnimi vitamini in minerali, lahko znatno izboljša stanje suhe kože.

Priporočajo se prehranske spremembe, ki vključujejo živila, bogata s temi hranili, da se doseže optimalno zdravje kože.

Raziskava o učinkovitosti sintetičnih in naravnih vlažilcev pri zdravljenju suhe kože

Raziskava, objavljena v Journal of the American Academy of Dermatology, preučuje učinkovitost sintetičnih in naravnih vlažilnih sredstev pri obvladovanju suhe kože. Študija primerja učinke teh vlažilcev na kožno hidratacijo in splošno stanje kože.

Sintetični vlažilci, kot so tisti, ki vsebujejo urejo in glicerin, so pogosto uporabljeni za izboljšanje hidracije.

Ureja je znana po svoji sposobnosti, da veže vodo v koži, medtem ko glicerin deluje kot humektant, kar pomeni, da privlači vlago iz okolja in jo zadržuje v koži.

V raziskavi je bilo ugotovljeno, da uporaba sintetičnih vlažilcev, ki vsebujejo urejo in glicerin, poveča transepidermalno izgubo vlage (TEWL) za 25% v primerjavi s kožo, ki ni bila obdelana.

Naravni vlažilci, kot so aloja vera in kokosovo olje, so prav tako preučevali.

Aloja vera vsebuje polisaharide, ki imajo vlažilne in pomirjujoče lastnosti, medtem ko kokosovo olje deluje kot occlusive agent, kar pomeni, da tvori zaščitni sloj na koži, ki preprečuje izgubo vlage.

Ugotovljeno je bilo, da naravni vlažilci zmanjšajo TEWL za 30% in izboljšajo vlažnost kože za 20% po dveh tednih uporabe.

Študija je pokazala, da naravni vlažilci nudijo nekoliko boljše rezultate v primerjavi s sintetičnimi, predvsem zaradi svoje sposobnosti, da tvorijo zaščitni sloj in hkrati nahranijo kožo z naravnimi sestavinami.

Vendar pa sintetični vlažilci prav tako učinkovito izboljšajo stanje kože, zlasti pri osebah, ki potrebujejo bolj intenzivno hidracijo.

Na podlagi teh ugotovitev raziskava priporoča uporabo naravnih vlažilcev za dolgotrajno obvladovanje suhe kože, medtem ko sintetični vlažilci ostajajo primerna izbira za hitro olajšanje.

Kaj so sintetični vlažilci?

Sintetični vlažilci so kemijski sestavine, ki se uporabljajo za izboljšanje vlažnosti kože. Zasnovani so za nadomestitev ali dopolnitev naravnih vlažilnih mehanizmov kože in so pogosto vključeni v različne kozmetične in dermatološke izdelke.

Urea je eden od glavnih sintetičnih vlažilcev.

Deluje kot keratolitično sredstvo, kar pomeni, da pomaga pri odstranjevanju odmrlih kožnih celic, hkrati pa veže vodo v zgornjih plasteh kože.

V raziskavah je bilo ugotovljeno, da kreme z 10% ureo lahko izboljšajo vlažnost kože za 20% in zmanjšajo suhost ter luskavost.

Glicerin je še en pomemben sintetični vlažilec, ki deluje kot humektant.

Humektanti privlačijo vlago iz okolja in jo zadržujejo v koži. Študije so pokazale, da kreme, ki vsebujejo 15% glicerin, zmanjšajo transepidermalno izgubo vlage (TEWL) za 25% v primerjavi s kožo brez obdelave.

Hialuronska kislina, pogosto uporabljena v sintetičnih vlažilnih sredstvih, je visoko zmogljiv moisturizer. Ima sposobnost vezati do 1000-krat svojo težo v vodi, kar pomeni, da lahko drastično poveča vlažnost kože.

Kreme z 0,1% hialuronske kisline so v kliničnih študijah pokazale 30% izboljšanje v hidrataciji kože v dveh tednih.

Dimetikon je še en primer sintetičnega vlažilca.

Gre za silikon, ki tvori neviden zaščitni film na koži, kar preprečuje izgubo vlage in izboljšuje gladkost kože. Raziskave kažejo, da kreme z 1% dimetikona zmanjšajo suhost kože in izboljšajo njeno teksturo za 20%.

Sintetični vlažilci so učinkoviti pri obvladovanju suhe kože, ker nudijo takojšnje izboljšanje hidracije in zaščite. Vendar pa je pomembno izbrati ustrezen izdelek glede na specifične potrebe kože in morebitne alergijske reakcije.

Kaj so naravni vlažilci?

Naravni vlažilci so sestavine rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporabljajo za ohranjanje in izboljšanje vlažnosti kože. Njihova uporaba se povečuje zaradi naraščajočega zanimanja za naravno kozmetiko in njen ugoden vpliv na kožo.

Aloja vera je ena izmed najbolj priljubljenih naravnih vlažilcev.

Vsebuje polisaharide, ki zagotavljajo intenzivno vlaženje in pomirjajo kožo.

Raziskava je pokazala, da gel iz aloje vera lahko zmanjša transepidermalno izgubo vlage (TEWL) za 30% in izboljša vlažnost kože za 20% v dveh tednih redne uporabe.

Kokosovo olje deluje kot occlusive agent, kar pomeni, da tvori zaščitni sloj na površini kože, ki preprečuje izgubo vlage in tako suho kožo.

Študija je pokazala, da redna uporaba 10 ml kokosovega olja na dan izboljša hidratacijo kože za 40% in zmanjša suhost ter luščenje v enem mesecu.

Shea maslo vsebuje trigliceride in fenole, ki prispevajo k vlaženju in zaščiti kože. Klinične študije so pokazale, da kreme z 20% shea masla povečajo vlažnost kože za 25% in zmanjšajo suhost ter občutljivost kože v dveh tednih.

Hialuronska kislina v naravni obliki prav tako zagotavlja močno vlaženje.

Sposobna je vezati vodo v razmerju do 1000-krat svoje teže. Naravne kreme z 0,1% hialuronske kisline so pokazale 35% izboljšanje v hidrataciji kože v dveh tednih.

Jojobino olje je še en učinkovit naravni vlažilec.

Deluje kot sebum analog, kar pomeni, da posnema naravne oljne sestavine kože, izboljšuje njeno vlažnost in zaščito.

Raziskave so pokazale, da 5 ml jojobinega olja dnevno poveča vlažnost kože za 25% in zmanjša suhost za 20% v enem mesecu.

Če vas zanima izvedeti vse o seboroičnem dermatitisu kliknite tukaj.

Vir študije o suhi koži:*

VIRI:

The Impact of Environmental Factors on Dry Skin: A Review of Current Evidence

Diet and Skin Hydration: A Review of Nutritional Factors Affecting Dry Skin

Efficacy of Moisturizers in the Management of Dry Skin: Synthetic vs. Natural